Sedim sam za računalnikom, v Ljubljani, kot že nič kolikokrat poprej. Zunaj pada sneg. Idealen čas za razmišljanje.

Leta neusmiljeno tečejo in če pomislim, kot da bi včeraj dopolnil 18 let, izdelal izpit za avtomobil in si s tem odprl vrata v širni svet.

Zadnjih sedem let se mi je toliko izkušenj nabralo, kot opažam na forumih Med.Over.Net, se ne veliko ljudem v teh letih. Organiziral sem razstavo umetniških slik, vodil sem PR za državno krožno-hitrostno prvenstvo in za mednarodni reli starodobnih vozil, vodil sem PR za MotorSport Salon, bil sem izvršni urednik revije ter sodeloval oz. še sodelujem s številnimi mediji, izpolnil sem si življenjsko željo dirkati, bil sem na operaciji oči, imel sem avto-moto društvo in odprt s.p., bil v delikatnih situacijah širom Evrope in še bi lahko našteval v nedogled. Trenutno urednikujem na Avto.Over.Net… Menim, da vse te izkušnje naredijo človeka takšnega kot je.

Zagotovo me moje življenjske izkušnje naredijo edinstvenega in včasih težko razumevajočega. To pa je tudi čar človeštva, vsak človek je sam svoj unikat.

A kaj me je pahnilo v to pisanje, razmišljanje? To, da se zadnje leto moje življenje umirja na področju uspehov, to je osebnega zadovoljstva. Služba, faks, spanje, dan za dnem. Kje so realizacije norih idej, ki so se mi vsaj nekdaj zdele nore in superlativne?

Nedvomno je veliko k temu pripomogla kriza, nestabilna slovenska politična srenja, ki človeka pahne v pesimizem. Sedaj je življenjski izziv postal preživeti v tem norem svetu. Časa za stvari v katerih sem res neizmerno užival pa praktično ni več.

Sedaj se sprašujem ali je to to? Da sedaj do konca življenja ne bo več časa za gorsko kolesarjenje po vrhu gora in za iskanje tiste idealne “singlce”? Ali ne bo več časa se usesti v dirkalnik in narediti nekaj hitrih krogov? Ali je res vse pogojeno rutini, delati v službi, ustvariti si družino, postaviti dom?

Vraga da ne! Temu je potrebno narediti konec, če človek tako čuti. Življenje je nujno narediti ponovno atraktivno in zanimivo. Vzeti si je treba čas ZASE in pobegniti od vsakdana… tam, kjer vem, da bom našel svoje zadovoljstvo in notranji mir. Kako to narediti? Ne vem, vendar vem, da je pot prava. Z razmišljanjem se vse prične, odvisno je od vsakega posameznika ali pri tem tudi ostane.